CASTRA PRIMA - Hovawart psarna

"K" leglo Castra Prima

Z vzrejo hovawartov smo začeli z namenom, da udejanjimo sanje o kar najboljši možni vzreji. Premišljeno smo nadzorovali zdravje matere, ga kronali še z razstavnimi uspehi in preudarno izbrali ravno takšnega samčka, zdravega in lepega ter karakterno stabilnega. Od prvega samostojnega vdiha, do prvega pogleda z očki, prvih korakov in hranjenja ter dolgih druženj na našem vrtu smo mladičke budno spremljali, jih vodili in imeli radi z vsem srcem. Čas, ki smo ga preživeli z našim prvim leglom je bil še toliko bolj dragocen in poseben. Tudi, če smo od samega začetka vedeli, da so pri nas samo na "izposoji" za dva meseca in so namenjeni v svoje "za vedno" domove, bodo za vedno ostali vsaj malo naši! Težko se je posloviti, a vseeno vemo, da gredo vsi mladički v krasne ljubeče domove, k odgovornim lastnikom. Hvala vsem bodočim lastnikom za izkazano zaupanje in naj vam vaš zvesti prijatelj Castra Prima Hovawart prinese veliko skupnih let veselja in sreče! Naj postane tak, da vam bo v veselje in ponos.

Naše prvo leglo je na poti.

Za očeta našega prvega legla smo izbrali lepega, uspešnega in zdravega predstavnika naše najljubše pasme. Kličejo ga Bruno, njegovo rodovniško ime pa je Pilisi-Hajnal Alfa. S svojima nadvse prijaznima lastnikoma Marijo in Andras-om živi v Budimpešti. Bruno je pravi lepotec. Ima lepo oblikovano moško glavo, pravilno nastavljena in nošena ušesa, temne oči, škarjasti ugriz, trden raven hrbet, čudovito okotenost sprednjih in zadnjih okončin ter lepo nošen rep. Sodeloval je že na veliko razstavah kjer je bil, enako kot Kara, vedno ocenjen z odlično oceno in zasedel najvišja mesta. Njegov temperament je srednji, do ljudi je prijazen in zelo vodljiv. Tudi njegovi zdravstveni izvidi so izvrstni.

Sedaj gre pa zares! 28. januarja se je Kara pričela gonit. Dvakrat smo odvzeli vzorec krvi za test na količino progesterona in preiskava je pokazala, da bo vikend, 8. in 9. februarja, najbolj ugoden čas za parjenje.V soboto v jutranjih urah smo a avtom krenili na šesturno pot v Budimpešto. Bodoča mamica je pot večinoma zelo mirno prespala. Bruno nas je ob prihodu lepo sprejel, kako ne bi, saj smo mu pripeljali nevesto. Tudi Kari je bil izbranec že na prvi pogled zelo všeč. Bruno mi je za zahvalo pritisnil še poljubček na lice, nato pa smo se po kratki in uspešni ljubezenski avanturi veseli odpeljali domov. Nestrpno smo čakali prvi ultrazvočni pregled 21 dni po naskoku. Pogled na ekran nas je zelo razveselil, saj so v Karinem trebuščku že rasli drobni mehurčki. Pohiteli smo še z zadnjimi deli v naši prostorni garaži, ki bo od sedaj naprej preurejena v pasji raj. Prihod mladičkov smo pričakovali okrog velike noči. Kara se je ves čas brejosti počutila dobro, rada je poležavala, ko je bil mir, drugače pa je hotela biti vedno v akciji. Trebuh ji je naraščal po 1 cm na dan in dodatna teža se ji je kar kar poznala. Cela družina jo je razvajala in pazila kot princesko.

Porod in prvi teden

Prvi dve tretjini brejosti sta potekali brez posebnosti. Kara je bila elegantna kot vedno, le več je poležavala in zjutraj malo manj pojedla. Posebno skrb smo namenili ohranjanju kondicije, kvalitetni prehrani z dodatkom omega 3 maščobnih kislin in pa tudi odganjanju klopov in odpravi notranjih parazitov, primernih za breje psičke. Karin trebuh je v zadnjih dveh tednih kar čez noč postal res velik. Kljub temu, da si je želela akcijo, smo z našo nosečko delali bolj previdno. Cela družina se je navduševala nad velikim trebuhom, božala migajoče mladičke in ugotavljala, kakšno presenečenje bomo kmalu spoznali. Karkoli že bo, bili smo maksimalno pripravljeni in (skoraj) nič ni bilo prepuščeno naključju.

Na 62 dan brejosti od prvega naskoka, 9.04.2020, je Kara začela stikati naokrog in iskati temne skrite kotičke po našem dvorišču in garaži. Kotilnica je bila pripravljena in kljub temu, da se je tam dobro počutila in kdaj tudi malo zadremala v njej ji je nagon narekoval, da najde gnezdo za prihajajoči porod. Do večera ni izgledalo, da bo porod blizu. Zadnji teden sem Kari merila 2 krat dnevno merila temperaturo, saj naj bi padec pod 36 stopinj pomenil, da bo kotila prej kot v 24h.

Ponoči je bila Kara dokaj nemirna, kar ni v njeni navadi, a vseeno je zdržala do jutra, 10.4., ko je že nestrpno čakala pri vratih. Tekla je na vrt, kjer je hitro opravila potrebo, potem pa se zavlekla pod prikolico. V minuti je z neverjetno vnemo skopala veliko jamo ob tem pa cvilila. Kakšno zanimivo nagonsko dejanje! Poklicala sem jo in peljala v kotilnico. Kljub navalu hormonov in potrebi po kopanju in skrivanju mladičev, me je ubogala in mi zaupala. V kotilnici sem se ulegla poleg nje in za deset minut se je tudi ona umirila. Potem pa je vstala, zacvilila in iz nožnice je stekla tekočina. Kmalu po tem so se začele kontrakcije v razmaku nekaj minut. Po tretjem krču je ob 8:45 že prišel na svet prvorojeni mladiček, samček, črne barve z oznakami. Težak je bil 490g in dobil svetlo modro ovratnico....

Pogumna mamica je popolnoma naravno povrgla 8 krepkih mladičev v slabih štirih urah. Tudi, če je bila to zanjo prva izkušnja materinstva, za svoje štručke zavzeto skrbi, jih pridno čisti in hrani. Nekaj več skrbi smo prve dni po kotitvi imeli s Karinim zdravjem, saj je takoj po porodu (predvidevamo, da zato, ker je hitro snedla skoraj vse posteljice) dobila drisko in postala neješča. Da bi uspela obdržati mlečnost, je bilo pomembno, da to težavo čimprej odpravimo. V par dnevih smo s spremembo prehrane in nekaj prehranskimi dodatki ustavili drisko. Prebava in ješčnost sta se popravili in mleka je toliko, da kepice kar vidno rastejo.

Nadaljni tedni

Mladički so lepo pridobivali na teži. Vsak dan so postajali bolj radovedni. Še preden so shodili so se že med seboj malo igrali. Vedno bolj pomembna je bila igra in vedno manj je bilo spanja. Po tretjem tednu veliko časa preživijo tudi na našem prostornem vrtu, kjer jim ne zmanjka skritih kotičkov za potešitev radovednosti in priložnosti za gibalni razvoj. Predvsem pa imajo veliko interakcij za ljudmi, saj smo imeli vsak popoldne veliko obiskov otrok in odraslih, ki so komaj čakali cartati nagajivo in srčkano kosmato bando. Po osmem tednu so naši lepotci in lepotičke odšle v svoje za vedno domove. Priznati moramo, da smo kar težko zadrževali solze, a vseeno smo presrečni z novimi lastniki. Z njimi redno vzdržujemo kontakte, si izmenjujemo slike, doživetja, si pomagamo in se skupaj veselimo, ko opazujemo razvoj naših mladih hovijev.

V novih domovih....

Kingston je z Apolonijo in Alešem odšel v svoj krasni novi dom v Letuš in postal Kan >>> Galerija